Avtor Schindlerjevega vojaka Rasto Božič je kot tankočuten spremljevalec družbenega dogajanja na Dolenjskem naletel na zanimivo pripoved prisilno mobiliziranega nemškega vojaka Stanka (Stanislava) Ponikvarja.
Ta mu je zaupal osebno zgodbo, ki se nanaša na njegovo prisilno mobilizacijo v nemško vojsko leta 1942, vključitev v enote SS in delovanje v koncentracijskih taboriščih Mauthausen in Auschwitz. V obeh je videl strahote popolnega razčlovečenja taboriščnikov, ki so bili za naciste samo številke. Spoznal je hladen, industrijski značaj ubijanja in uničevanja manj vrednih ras, kot so bili v prvi vrsti Judje, za njimi Romi in seveda Slovani, predvsem Rusi in Poljaki, pa tudi Slovenci. Kar je povedal, je zanimivo za širšo javnost, saj na osnovi osebne izkušnje in podoživljanja taboriščnega utripa na pripovedni način dodatno potrjuje preizkušene metode nacističnega genocida med drugo svetovno vojno v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Ponikvar sam ni bil taboriščnik, je pa spoznal ustroj taborišča in njegovo funkcioniranje, predvsem v luči stražarjev in njihovih nalog. (Dr. Marjan Toš, muzejski svetovalec)
V sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor vas vljudno vabimo na predstavitev knjige Rasta Božiča Schindlerjev vojak. Zgodba Staneta Ponikvarja. Predstavitev knjige bo v Sinagogi Maribor 16. februarja 2017, ob 11. uri.
Rasto Božič je v več kot desetletju svojega samostojnega novinarskega delovanja in skoraj treh desetletjih delovanja na področju medijev za različna uredništva objavil skoraj 7000 člankov, v knjižničnem sistemu Cobiss pa je njegovih nekaj manj kot 1100 avtorskih navedb. Novomeška Založba Goga je leta 2008 izdala njegov knjižni prvenec, posvečen novomeški arheološki dediščini, Mesto situl, v reviji Rast in drugje pa je objavil nekaj svojih kratkih zgodb. Med drugim je pisal za časopise Dnevnik, Večer, Park, Dobro jutro in Dolenjski list. Za nekatere od navedenih časnikov je pisal tudi glasbene kritike in knjižne ocene. Območni dopisnik STA je od leta 2007, deluje tudi kot fotograf. Leta 2003 je začel sodelovati z dolenjsko-belokranjsko oziroma pokrajinsko revijo za literaturo, kulturo in družbena vprašanja Rast, novomeška občina pa ga je leta 2010 imenovala za njenega odgovornega urednika. Rast je vodil do konca leta 2015. Mestna občina Novo mesto mu je za njegove uspehe na kulturnem področju leta 2015 podelila Trdinovo nagrado, najvišje občinsko kulturniško priznanje.
