V Mariboru je v poznem srednjem veku živela relativno številčna in pomembna judovska skupnost. Ob koncu 15. stoletja je morala mesto zapustiti, mariborski Judje pa so se nato razselili v različne kraje. Nekateri od njih so pozneje prevzeli priimek Marpurg(er)/Marburg(er), v dobesednem pomenu »iz Maribora«, oziroma Morpurgo.
Na prigovarjanje notranjeavstrijskih deželnih stanov po izgonu Judov iz teh dežel je Maksimiljan I. 18. marca 1496 naposled podpisal odlok o izgonu Judov s Štajerske, Wiener Neustadta in Neunkirchna. Z odlokom je tudi določil, da se morajo Judje iz teh krajev izseliti do 6. januarja 1497. Nekateri mariborski Judje so po odhodu iz Maribora, mesta na Štajerskem, v novih krajih prevzeli priimek Marpurg(er)/Marburg(er) oziroma Morpurgo. Priimek Morpurgo je italijanska različica priimka Marpurger, razvil pa naj bi se iz beneškega poimenovanja za Maribor (Morpurch). Med vsemi različicami, med katerimi zasledimo še priimke Marpurch, Morpurch, Morpurg, Mompurgo, de Morpurgo in Morpurgo de Nilma, je prav Morpurgo daleč najpogostejši priimek potomcev mariborskih Judov.
Mnogi Morpurgi so se uveljavili kot spretni trgovci in poslovneži, pa tudi kot ugledni in vplivni bankirji, rabini, zdravniki, univerzitetni profesorji, inženirji, poslanci, knjigarnarji, založniki, pisatelji, pesniki, umetniki itd. Njihovi dosežki potrjujejo, da so v okoljih, v katerih so živeli, pomembno prispevali h gospodarskemu in družbeno-kulturnemu razvoju. Največ Morpurgov danes še vedno živi v Italiji, živijo pa tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Franciji, Španiji, Grčiji, na Slovaškem, Češkem, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Izraelu, Venezueli, Braziliji, Surinamu in še kje.
Z razstavo Morpurgi, potomci mariborskih Judov se podajamo po razgibanih poteh potomcev pregnanih mariborskih Judov in se obenem poklanjamo njihovemu spominu. Avtorja razstave sta Marjetka Bedrač in dr. Andrea Morpurgo, pripravili pa smo jo v sklopu projekta Po poteh mariborskih Judov. Izvedbo razstave je omogočila Mestna občina Maribor.
