Judovska zgodovinska izkušnja s pismenostjo je poduk o pomenu izobraževanja, ki bi ga morali vsi upoštevati, še posebno v negotovih časih. Tudi danes Judje bistveno več vlagajo v izobrazbo od poprečja, opravljajo bolj zahtevna dela in eden od rezultatov takega ravnanja je tudi število Nobelovih nagrad, ki neverjetno presega delež Judov v prebivalstvu planeta. Drugo […]

Problem sistematično zatrtega socialnega spomina, ki je po drugi svetovni vojni ovil usodo slovenskih Judov in holokavsta v pozabo, je sam na sebi del študij in preučevanj, ki jih Sinagoga Maribor že nekaj let načrtno vzpodbuja v kontekstu prizadevanj po odpravljanju dolgoletnega javnega, političnega in strokovnega molka o holokavstu in njegovih posledicah na današnjih slovenskih

Po desetih letih, odkar je Jakov Bararon v Sinagogi Maribor razstavil serijo slik Or Hadaš – Nova svetloba, se ta priznani likovni umetnik ponovno predstavlja mariborskemu in slovenskemu občinstvu. Tokrat z najnovejšim ciklusom slik, poimenovanim Vista (Pogled), s katerim avtor ostaja zvest iskanju iz bogatega judovskega izročila izhajajočega bistva, ki ga razkriva v likovno prepoznavnih

Tistega večera so po domovih kraških vasi zagorele svečke in nemo izražale globoko žalost ponižanega primorskega človeka. V desetletjih, ki so sledila, so se »žalostne lučke« še večkrat prižgale … V četrtek, 11. aprila 2013, bomo v Sinagogi Maribor v sodelovanju z Mariborsko knjižnico predstavili knjigo Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, ki jo je

Judovsko pokopališče oziroma židovski cintor, kot smo poimenovali literarni večer, je izbor iz več svetovnih judovskih antologij. Prva je izšla v Londonu 1980 z naslovom Antologija židovske poezije v poljščini. V njej so zbrani stihi poljskih Judov, ki so ustvarjali v letih 1868 do 1968. Izbor in podatke je zbral književnik Zew Szeps. V antologiji

»Doumel sem pomen najgloblje skrivnosti, ki jo izpovedujeta človeška poezija in človeško mišljenje in verovanje: odrešitev s pomočjo ljubezni in v ljubezni. Sprevidel sem, da lahko človek, ki na tem svetu nima ničesar več, dosega blaženost, pa čeprav le za trenutek, skozi meditacijo o ljubljenem človeku.« (V. Frankl) Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že

V čast največjemu slovenskemu pesniku praznujemo 8. februarja Prešernov dan, s katerim obeležujemo spomin na pesnikovo življenje in delo. V ta namen slovenski muzeji, galerije in kulturni zavodi na široko odpremo vrata svojih ustanov, v želji, da bi kulturno in umetniško snovanje približali ljudem. Temu se pridružuje tudi Sinagoga Maribor, ki bo 8. februarja odprta

Kdo je Jud? Na čem temelji individualno judovstvo? Kdo je bil od nekdaj Jud in kdo se je za judovstvo odločil kasneje? Na ta vprašanja odgovarja gostujoča razstava fotografij avstrijskega fotografa Petra Rigauda, ki je v sodelovanju z Judovskim muzejem Dunaj posnel serijo portretov dunajskih Judov in Judinj, soočenih z vprašanji judovske identitete. Iskanje identitete

V sklopu prizadevanj po celoviti znanstveni predstavitvi holokavsta je bilo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se zasnovano znanstveno srečanje, poimenovano Vsako leto eno ime. Z njim strokovno in širšo laično javnost seznanjamo z najnovejšimi izsledki raziskav uglednih raziskovalcev, zgodovinarjev, sociologov in antropologov, s posebnim poudarkom na predstavitvah slovenskih pravičnikov med narodi. Na znanstvenih srečanjih

Slavko Goldstein – zgodovinar, politik, publicist, založnik, novinar, in scenarist je zagotovo ena najbolj zanimivih in vplivnih osebnosti hrvaškega javnega življenja. Njegova življenjska zgodba je izjemna. V sklopu projekta Šoa – spominjajmo se 2013, s katerim obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, se bomo srečali z Slavkom Goldsteinom (1928). Gre za zgodovinarja judovskega rodu,