Vokalna skupina DRAGICE, ki jo sestavljajo devetošolke OŠ Draga Kobala Maribor, že vrsto let sodeluje v kulturnih programih Sinagoge Maribor, posvečenih spominu na žrtve holokavsta. Tokrat so pripravile letni koncert, na katerem bodo prepevale skupaj s članicami vokalne skupine MARICE iz Društva upokojencev Maribor Center. Medgeneracijski letni koncert bo oživljal stare ljudske in ponarodele pesmi, […]

Človek se že od nekdaj sprašuje: Kako je možno, da je na svetu toliko trpljenja? Zakaj ga Bog, če obstaja, dopušča? Tudi Mendlu Singerju, skromnemu učitelju iz Vzhodne Galicije, so namenjene strašne muke, primerljive s preizkušnjami, ki jih je Jobu naložil starozavezni Bog. Po hudih življenjskih preizkušnjah je Mendel prepričan, da ga Bog kaznuje: med

Tikkun olam ali popravljanje sveta je izraz, ki v judaizmu zajema idejo idealnega sveta in tudi družbene pravičnosti. Izraz izvira iz zgodnje rabinske tradicije in je bil prvič zapisan v Mišni. Poudarja religiozni način življenja in stremenje proti času miru, blaginje, zdravja in pravice za vse. Toni Franović, čigar judovske korenine segajo na Štajersko, v

Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že v samih začetkih Geneze, saj so glasbeniki omenjani med tremi temeljnimi poklici. Glasbo so dojemali kot nekaj nujno potrebnega v vsakdanjem življenju, saj bogati človeško bivanje in vanj vnaša lepoto. Judovska glasba se je razvijala v teku časa, skozi dolgo pot zgodovine. Tako je lahko globoko religioznega značaja

8. februarja 1849 je umrl eden največjih slovenskih pesnikov – France Prešeren. Obletnico njegove smrti vsako leto zaznamujemo s Slovenskim kulturnim praznikom, v mnogih slovenskih muzejih, galerijah in drugih kulturnih zavodih pa ob tej priložnosti pripravijo dan odprtih vrat. V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor bomo Slovenski kulturni praznik obeležili že v petek, 7.

Nacistično preganjanje Judov med drugo svetovno vojno je bilo silovito in le redki Nejudi so si upali pomagati žrtvam uničujoče rasne politike. Yad Vashem – svetovni dokumentacijski, raziskovalni, izobraževalni in komemorativni center holokavsta – že desetletja raziskuje zgodbe teh pogumnih posameznikov, ki so Jude reševali pred gotovo smrtjo, in jim podeljuje nazive Pravičnikov med narodi.

Še ne sedemdeset let po osvoboditvi nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz se zdi, kakor da se enega najhujših genocidov človeštva – holokavsta – spominjajo le še redki preživeli taboriščniki, medtem ko postaja ta tragična epizoda iz naše polpretekle zgodovine za zdajšnje generacije nekaj vse bolj oddaljenega, skoraj zabrisanega. V prizadevanju, da preprečimo izgubo spomina na eno

Poznani so kot »Cigani«, a sebe imenujejo Romi ali Sinti. V skladu z dogovorom na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu za vse nekoč Cigani imenovane ljudi dosledno uporabljamo izraz Romi. Prisotnost Romov na evropskih tleh in njihov izvor sta bila dolgo neznanka, predvsem zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov. Kot ključ za razumevanje zgodovine

Evropski dan judovske kulture obeležujemo v Sloveniji že osmič zapovrstjo in tudi tokrat se bodo zvrstile različne prireditve tako v Mariboru, Ljubljani, na Ptuju, v Murski Soboti in Lendavi kot tudi v Negovi, ki se kot prizorišče projektu priključuje prvič. Čeprav se bo letošnji EDJK odvijal na zadnjo septembrsko nedeljo tik za praznovanjem sukota, bomo

Michel D’Anastasio je eden najbolj eminentnih hebrejskih kaligrafov na svetu, a vendar je njegovo delo v srednji Evropi razmeroma neznano. Umetnikovi kaligrafski začetki segajo v leto 1989 in vse odtlej predano raziskuje izrazne možnosti, ki jih ponujajo lepopisno zapisane črke. Nad hebrejsko abecedo se je navdušil na popotovanju po Izraelu leta 2004, ko se je