Pred drugo svetovno vojno je najštevilnejša judovska populacija na Slovenskem živela v Prekmurju. Spominu na slovenske žrtve holokavsta se v različnih slovenskih mestih poklonimo 26. aprila, ob obletnici začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. Prekmurski Judje so po aprilskem napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo najprej doživeli kratkotrajno nemško okupacijo, nato pa živeli pod madžarskimi okupacijskimi […]

Judje so na Slovaškem stalno prebivali vsaj od 11. stoletja naprej, po zatonu starih srednjeveških skupnosti pa so se v večjem številu znova naseljevali od sredine 17. stoletja dalje in zlasti v 18. stoletju. Tedaj so se oblikovale skupnosti, ki so obstajale vse do holokavsta. Med drugo svetovno vojno je preganjanje slovaških Judov postalo še posebej intenzivno po

Ob mednarodnem muzejskem dnevu vas v ponedeljek, 18. maja 2015, prijazno vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na dan odprtih vrat. V okviru dneva odprtih vrat si boste lahko med 8. in 18. uro ogledali razstavo Nebo joka mlade likovne ustvarjalke Slađane Matić Trstenjak, še posebej veseli pa bomo vaše družbe ob 11. uri,

“Nocojšnje potovanje ne bo ljubeznivo, na kratki literarni poti ne bo ne smeha ne zadovoljstva, samo spoznanje, kaj smo doživeli, kaj smo preživeli …” … Bil je čas, ki se ga spominja čedalje manj ljudi, čedalje manj je sopotnikov nekdanjega fašizma, nacizma in kasneje tudi komunizma. Takrat so bile v modi in kasneje v praksi

»Sistematično uničevanje soljudi bodisi zaradi drugačnega svetovnega nazora ali vere bodisi zaradi rasnega ali nacionalnega porekla je žal tudi v današnjem svetu grozljivo aktualno. Na slikah Slađane Matić Trstenjak se holokavst simbolno manifestira kot brezdušni golem, grozeče dvigujoč se kot ogromna temačna gora v ozadju brezskrbno učinkujočih pejsažnih upodobitev.« Slađana Matić Trstenjak se je rodila

Spoštovani, vljudno vas vabimo na predavanje dr. Marjana Toša USODNI APRIL 1944. Predavanje bo v petek, 24. aprila 2015, ob 10. uri v Sinagogi Maribor na Židovski ulici 4 in bo posvečeno spominu na prekmurske Jude ob 71. obletnici množičnih deportacij v taborišča smrti. »Prekmurski Judje so po aprilskem napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo

Izraelski parlament je leta 1953 ustanovil Yad Vashem, spominski muzej žrtev holokavsta, v okviru katerega je bila deset let pozneje ustanovljena Komisija za razglasitev pravičnikov med narodi. Priznanja v obliki medalje in listine pričajo o pogumu oseb, izključno Nejudov, ki so med drugo svetovno vojno tvegali svoje življenje in življenje svojih bližnjih, da bi rešili

Vsakoletna znanstvena srečanja Vsako leto eno ime, organizirana ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, so namenjena predstavitvi najnovejših izsledkov raziskav s področja zgodovine holokavsta in antisemitizma. Na letošnjem srečanju, posvečenem mariborskemu predvojnemu judovskemu podjetniku Marku Rosnerju, bo mogoče prisluhniti predavanjem priznanih domačih in tujih zgodovinarjev in raziskovalcev, med njimi prof. Borisu Hajdinjaku, prof. Romanu

27. januarja mineva natanko 70 let od osvoboditve zloglasnega taborišča Auschwitz, ki je dokončno razkrila grozljivo usodo Judov in mnogih za nacistični režim nesprejemljivih pripadnikov različnih etničnih, verskih in političnih skupin, homoseksualcev ter telesno in duševno prizadetih ljudi v času druge svetovne vojne. Če si je svetovna javnost pred tem razkritjem še lahko zakrivala oči,

Mariborsko zgodovino so zaznamovali mnogi posamezniki, ki so v različnih obdobjih pomembno sooblikovali mestno življenje in utrip. Ena od njih je bila zdravnica Klara Kukovec, prva ženska z zasebno zdravniško ordinacijo v mestu. Klara se je rodila kot Kaja Lea Doktor leta 1883 v Hersonu v današnji Ukrajini. Že v otroštvu je čutila potrebo po