Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta vsako leto v okviru projekta Šoa – spominjajmo se organiziramo znanstvena srečanja, s katerimi seznanjamo javnost z najnovejšimi izsledki s področja zgodovine holokavsta. V okviru znanstvenega srečanja Vsako leto eno ime predstavljamo življenjske zgodbe ljudi, tako tistih, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega uničevalnega stroja, […]

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar, v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor zaznamujemo z vsakoletnim projektom Šoa – spominjamo se. V okviru projekta, ki ga izvajamo že od leta 2010, pripravljamo razstave, znanstvena srečanja in različne kulturne dogodke; pri tem se povezujemo s številnimi organizatorji sorodnih dogodkov širom po Sloveniji. Holokavst (lat. holocaustum iz

Ta veseli dan kulture predstavlja tradicionalno vsakoletno kulturno manifestacijo, s katero obeležujemo rojstvo enega najznamenitejših slovenskih pesnikov – Franceta Prešerna. Kulturne ustanove vabimo obiskovalce ob 3. decembru na brezplačne oglede predstav, razstav in koncertov, predavanja, vodenja, delavnice in raznovrstne druge kulturne dogodke. V Centru judovske kulturne dediščine vabimo obiskovalce med 8. in 16. uro na

Mariborsko umetnico Ireno Zemljič Gajser odlikuje prepoznaven likovni slog, s katerim raziskuje zlasti notranje strukture tako stvarnega kot metafizičnega mikrokozmosa. Temu ostaja zvesta tudi v najnovejšem ciklusu, posvečenem umetniškemu raziskovalnemu popotovanju v simbolni svet judovskega kulturnega izročila. Irena Zemljič Gajser se v svojem likovnem ustvarjanju vseskozi sprehaja med abstraktnim in realističnim, navidezni barvni monotoniji in

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki v Sloveniji potekajo od 25. septembra do 3. oktobra, bosta vstop v sinagogo in ogled razstave Sinagoge v vzhodni Srednji Evropi med letoma 1782 in 1944 brezplačna. Sinagoga Maribor je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Dnevi evropske kulturne dediščine so letos posvečeni praznovanjem

“Zgodovina sinagog v vzhodni Srednji Evropi ni zgolj akademsko vprašanje. Tudi ni suhoparno poglavje splošne zgodovine arhitekture, ampak relativno živopisen pričevalec kulturnih interakcij med Judi in številnimi etničnimi skupinami ter nejudovskimi verskimi skupnostmi na posameznem območju … Sinagoge so utelešale upanje in vero v naprednejši, razumnejši in pravičnejši svet.” (Rudolf Klein) Dokumentarna razstava Sinagoge v

V Mariboru je v srednjem veku živela tako številčno kot tudi ekonomsko izjemno močna judovska skupnost, vplivna celo v širšem geografskem prostoru. Mariborski Judi so se ukvarjali zlasti s trgovino in posojanjem denarja, njihovi poslovni in družinski stiki pa so segali vse do Prage, Dubrovnika, Benetk in celo Ancone. Judovska četrt je bila v jugovzhodnem

V okviru letošnjih Evropskih dnevov judovske kulture si bo mogoče ogledati tudi projekcijo kratkega dokumentarnega filma o prvi mariborski zdravnici Klari Kukovec. Klara se je rodila kot Kaja Lea Doktor leta 1883 v Hersonu v današnji Ukrajini. Že v otroštvu je čutila potrebo po tem, da bi zdravila bolne ljudi, a odločitev za študij ni

Evropski dnevi judovske kulture so vseevropski projekt. Pod njegovim okriljem različne judovske ustanove, sinagoge, muzeji in druge kulturne institucije, na široko odpiramo vrata najširšemu krogu obiskovalcev ter jih vabimo k ogledu in spoznavanju raznovrstnosti judovske kulturne dediščine na evropskih tleh. Letošnji Evropski dnevi judovske kulture so posvečeni temi »Mostovi«, v Sloveniji pa bodo še posebej

»Čisto vse resnice, o strahu in bedi, in tega, kaj so resnično počeli z nami, ti ne morem povedati.« (Ceija Stojka, Mar sanjam, da živim? Osvoboditev iz Bergen-Belsna) Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti ukinili in uničili »Zigeunerlager« (»cigansko taborišče«) v Auschwitz-Birkenauu ter v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Romov