“Nocojšnje potovanje ne bo ljubeznivo, na kratki literarni poti ne bo ne smeha ne zadovoljstva, samo spoznanje, kaj smo doživeli, kaj smo preživeli …” … Bil je čas, ki se ga spominja čedalje manj ljudi, čedalje manj je sopotnikov nekdanjega fašizma, nacizma in kasneje tudi komunizma. Takrat so bile v modi in kasneje v praksi […]

»Sistematično uničevanje soljudi bodisi zaradi drugačnega svetovnega nazora ali vere bodisi zaradi rasnega ali nacionalnega porekla je žal tudi v današnjem svetu grozljivo aktualno. Na slikah Slađane Matić Trstenjak se holokavst simbolno manifestira kot brezdušni golem, grozeče dvigujoč se kot ogromna temačna gora v ozadju brezskrbno učinkujočih pejsažnih upodobitev.« Slađana Matić Trstenjak se je rodila

Izraelski parlament je leta 1953 ustanovil Yad Vashem, spominski muzej žrtev holokavsta, v okviru katerega je bila deset let pozneje ustanovljena Komisija za razglasitev pravičnikov med narodi. Priznanja v obliki medalje in listine pričajo o pogumu oseb, izključno Nejudov, ki so med drugo svetovno vojno tvegali svoje življenje in življenje svojih bližnjih, da bi rešili

Vsakoletna znanstvena srečanja Vsako leto eno ime, organizirana ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, so namenjena predstavitvi najnovejših izsledkov raziskav s področja zgodovine holokavsta in antisemitizma. Na letošnjem srečanju, posvečenem mariborskemu predvojnemu judovskemu podjetniku Marku Rosnerju, bo mogoče prisluhniti predavanjem priznanih domačih in tujih zgodovinarjev in raziskovalcev, med njimi prof. Borisu Hajdinjaku, prof. Romanu

27. januarja mineva natanko 70 let od osvoboditve zloglasnega taborišča Auschwitz, ki je dokončno razkrila grozljivo usodo Judov in mnogih za nacistični režim nesprejemljivih pripadnikov različnih etničnih, verskih in političnih skupin, homoseksualcev ter telesno in duševno prizadetih ljudi v času druge svetovne vojne. Če si je svetovna javnost pred tem razkritjem še lahko zakrivala oči,

Mariborsko zgodovino so zaznamovali mnogi posamezniki, ki so v različnih obdobjih pomembno sooblikovali mestno življenje in utrip. Ena od njih je bila zdravnica Klara Kukovec, prva ženska z zasebno zdravniško ordinacijo v mestu. Klara se je rodila kot Kaja Lea Doktor leta 1883 v Hersonu v današnji Ukrajini. Že v otroštvu je čutila potrebo po

Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov in Sintov, po novejših ocenah celo okoli 600.000. Heinrich Himmler, eden glavnih organizatorjev in izvajalcev nacističnega genocida, si je brez predaha izmišljal protiromske zakone in dekrete za množično uničevanje teh etničnih skupin, 15. novembra 1943 pa jih je tudi uradno izenačil z Judi, s čimer

Ta veseli dan kulture predstavlja tradicionalno vsakoletno kulturno manifestacijo, s katero obeležujemo rojstvo enega najznamenitejših slovenskih pesnikov – Franceta Prešerna. Kulturne ustanove vabimo obiskovalce ob 3. decembru na brezplačne oglede predstav, razstav in koncertov, predavanja, vodenja, delavnice in raznovrstne druge kulturne dogodke. Letos se projektu pridružujemo tudi v Centru judovske kulturne dediščine. Med 8. in

Najnovejša samostojna razstava EN SOF Cvetke Hojnik v mariborski sinagogi predstavlja večdimenzionalno nadgradnjo njenega dosedanjega opusa, saj gre za projekt v okviru magistrske naloge, zastavljen kot homage lendavskim Judom, navezujoč na mistično izročilo kabale. Brez dvoma predstavlja Cvetka Hojnik na sicer izjemno raznoliki slovenski umetniški sceni svojevrstno zanimivost, saj na specifičen način združuje izkušnje s

V četrtek, 23. oktobra 2014, ob 18. uri vas vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na predstavitev knjige ZA MIZO S PREKMURSKIMI ŽIDI – KUHARICA PO SVETOPISEMSKIH PRAVILIH avtorja Bojana Zadravca. V knjigi so zbrani recepti za jedi, ki so jih pripravljale prekmurske Judinje. Knjiga, prva tovrstna kuharica v slovenskem jeziku, ponuja tako vpogled