V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki letos potekajo pod motom »Dediščina okoli nas«, vas vabimo na ogled dokumentarne razstave Judovski jeziki in fotografske razstave Gregorja Radonjiča Skoraj nevidno: Zidovi judovskih getov. Vstop v Sinagogo Maribor je od 1. do 8. oktobra prost.

Fotografska razstava Skoraj nevidno: Zidovi judovskih getov fotografa Gregorja Radonjiča predstavlja motivni pogled, ki v novejši slovenski fotografiji na ta način še ni bil prikazan. Avtor je v pričujoče fotografske podobe z inovativnim pristopom fotografskega raziskovanja, instinktivnim kadriranjem in izbrano perspektivo prelil tankočutno zaznavo izoliranosti, zapuščenosti, minljivosti in prikritosti ostankov nekdanjih judovskih getov. Z deli,

Judje povsod, kjer koli že živijo, govorijo in pišejo drugače kot njihovi sosedje. Včasih je njihov jezik drugačen zaradi nekaj dodatnih hebrejskih besed, drugič govorijo popolnoma drug jezik. V stoletjih okrog začetka našega štetja so Judje namesto hebrejščine govorili judeoaramejščino, nekaj stoletij pozneje pa judeogrščino. Ko so se izselili iz Izraela in potem v babilonskem,

Evropski dnevi judovske kulture (EDJK) so vseevropski projekt, ki že sedemnajsto leto zapored obiskovalcem prireditev, organiziranih v sklopu projekta, ponuja poglobljen vpogled v posamezne vidike judovske kulture in dediščine. V sklopu projekta so pripravljeni raznovrstni programi, od dnevov odprtih vrat, vodenih ogledov, razstav, predavanj, koncertov in tako naprej, ki omogočajo spoznavanje lepot in bogastva judovske

V romsko in svetovno zgodovino se je kot eden najbolj usodnih datumov zapisal 2. avgust. Prav v noči z 2. na 3. avgust leta 1944 so nacisti v Auschwitz-Birkenauu uničili »cigansko taborišče« (Zigeunerlager) in ob tem usmrtili okoli 2.900 Romov in Sintov. Ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi, vas vljudno vabimo na

Muzejsko-dokumentarna gostujoča razstava Mestnega muzeja Split predstavlja življenje in delo Vida Morpurga, ene najvidnejših osebnosti Splita v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. 18. marca 1496 je cesar Maksimilijan I. izdal odlok o izgonu Judov s Štajerske, Dunajskega Novega mesta in Neunkirchna. Mariborski Judje, tedaj del ene najbolj cvetočih in pomembnih judovskih skupnosti v vseh

Ob mednarodnem muzejskem dnevu vas prijazno vabimo v Sinagogo Maribor, Židovska ulica 4, na dan odprtih vrat. V okviru dneva odprtih vrat si boste lahko med 8. in 18. uro brezplačno ogledali razstavo Kamnite solze. Spominjanje in učenje o holokavstu in genocidu nad Romi.

Holokavst je eden najhujših zločinov zoper človeštvo. Holokavst ne predstavlja zgolj poskusa uničenja celotnega judovskega pa tudi romskega naroda, pač pa je sinonim za popolno razčlovečenje, za industrializiran proces preračunljive morije bodisi z zaplinjanjem in streljanjem bodisi z izstradanjem in izčrpavanjem z delom do smrti. V želji, da bi širšo javnost trajno ozaveščali o holokavstu

26. aprila je minilo 72 let od začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. V Prekmurju so tedaj živele najštevilnejše judovske skupnosti na vsem slovenskem ozemlju. Holokavst je preživela le peščica slovenskih Judov. V počastitev spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji so učenci Osnovne šole Janka Glazerja Ruše pripravili razstavo likovnih del in plakatov na temo

26. aprila bo minilo 72 let od začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. Tega dne leta 1944 so v Lendavi in Murski Soboti zbrali največjo skupino prekmurskih Judov in jih odpeljali najprej v Čakovec, nato v Nagykanizso, od tam pa v največje taborišče smrti – Auschwitz-Birkenau. Holokavst je preživela le peščica slovenskih Judov. V počastitev