Slovenski Judje: Zgodovina in holokavst III

Slovenski Judje: Zgodovina in holokavst III

09. 10. 2014 

Obdobje druge svetovne vojne je bilo eno najtemnejših poglavij v zgodovini judovstva na Slovenskem. Takrat je najmočnejša judovska skupnost živela v Prekmurju, predvsem na območju Lendave in Murske Sobote. Leta 1944 je doživela usodni udarec in množično uničenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih; največ Judov je dočakalo smrt v zloglasnem Auschwitzu.

V sklopu prizadevanj po celoviti predstavitvi zgodovine in posledic holokavsta smo pripravili tretji zbornik iz serije Slovenski Judje: Zgodovina in holokavst. Zbornik je namenjen boljšemu poznavanju tega temnega poglavja zgodovine 20. stoletja, ki ni obšlo niti slovenskega prostora, saj je bila v tragediji holokavsta dodobra uničena in zdesetkana tudi predvojna judovska skupnost na Slovenskem. Od nje so po vojni ostali le še ostanki ostankov.

V predgovoru k zborniku je recenzent prof. dr. Borut Holcman zapisal, da je holokavst hudodelstvo brez primere in edinstven v odnosu do judovskega vprašanja, ni ga mogoče primerjati z drugimi pogromi. Skladen je z razumevanjem judovskega položaja, principi holokavsta, ki jih je mogoče zaslediti tudi v primerih, omenjenih v zborniku, pa so posledica – po Arendtovi – razumevanja človeške moči in iz nje izhajajoče oblasti. Oblast je sposobna deklaracij in normiranja, to pa v sedanjem času ne zadošča več. Nov politični princip, kakor ga imenuje Arendtova, nov pravni red na Zemlji je lahko le posledica spoštovanja človekovega dostojanstva, vse drugo je samo upravičevanje lastne nadutosti, vodi v tiranijo in je lahko vzvod zanjo, to pa lahko vodi v ponovni holokavst. S sprejemanjem deklaracij in norm prelagamo svojo odgovornost na norme, se za njimi skrivamo, človeško dostojanstvo pa zahteva odnos in sprejemanje odgovornosti, meni Arendtova.

Predstavitev bo v četrtek, 9. oktobra 2014, ob 10.00 v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5, Maribor. Na njej bodo sodelovali tudi avtorji prispevkov.

Zbornik je nastal v okviru projekta Šoa – spominjajmo se, ki je že nekaj let namenjen odstiranju tančic manj znane zgodovine holokavsta in antisemitizma na Slovenskem, njegov izid pa sta podprli Mednarodna zveza za spomin na holokavst (International Holocaust Remembrance Alliance – IHRA) in Mestna občina Maribor.

Pokrovitelj predstavitve je Nova KBM.

Scroll to Top
Skip to content